S partnerjem sva pred kratkim kupila staro hišo v Posavju, ki je sicer potrebna temeljite prenove, a naj bi v nekaj letih vendarle postala najin novi dom. Gre za kmečko hišico, zato sva se odločila, da bova ohranila podeželski stil, in glede na to, da so stari lastniki, ki so jo podedovali, v njej pustili vse stare stvari, s tem ne bo težav. In ko pravim vse stvari, tudi mislim vse stvari – omare so ostale polne posode, ki jo je včasih uporabljala gospa, ki je nazadnje tu živela.
Najprej sva se tako lotila pospravljanja in si naredila načrt, kako bova kos za kosom obnovila staro pohištvo, precej pa sva se spraševala, kaj naj s starimi skledami, krožniki in podobno. Dokler nisva dobila na spletu zelo zanimive ideje – glinene sklede in stare porcelanaste krožnike bova spremenila v stenska svetila.
Na srečo je mož precej spreten in zna narediti veliko stvari. Za novo električno napeljavo je res moral poskrbeti profesionalec, saj se s takšnimi stvarmi ne gre igrati, svetilke pa bo izdelal mož kar sam. V trgovini z elektro materialom je kupil osnovo za svetilke (grla za žarnice, nameščena na plošče, s katerimi jih pritrdiš na steno), nato pa je naredil nosilce za posodo. Tako imava po celi hiši sedaj zanimiva stenska svetila, ki so zelo dekorativna in ustvarjajo čudovit ambient. Zadaj so nameščene žarnice, zastirajo pa jih krožniki – stari, rustikalni, v beli barvi in s poslikavo drobnih majhnih rožic.
Odločitev, da starih stvari ne zavrževa, temveč jih skušava znova uporabiti oziroma jim vdahniti novo življenje, se je izkazala za odlično. Čeprav sva na ta način za različne nove funkcije uporabila kar nekaj starih stvari, pa so prav stenska svetila iz krožnikov tista, ki pri najinih obiskovalcih dobijo največ pozornosti oziroma vse po vrsti navdušijo.
Seveda pa se nisva omejila zgolj na svetila, ki krasijo stene. Mož se je sedaj spravil k izdelavi še nekaj luči, ki bodo pravzaprav stropni lestenci.
Tako naj bi nad najino staro leseno jedilno mizo visel lestenec, ki je dejansko izdelan iz velikega starega jušnika.
Priznati moram, da me ravno zato, ker je hiša tako posrečena kombinacija starih predmetov in novih idej, hkrati pa je v vse vloženo še toliko lastnega dela, še bolj navdušuje. In morda bo res trajalo nekaj let, preden bo vse gotovo in se bova dejansko preselila iz stanovanja v bloku, a prepričana sem, da nama bo bivanje v njej vedno v veliko veselje. V njej je namreč še cel kup stvari, s katerimi se bova lahko zamotila, in v katerih bova vedno znova lahko našla ideje za skupno kreativno ustvarjanje. Ne, na podeželju nama gotovo ne bo nikoli dolgčas.
