Številne raziskave so pokazale, da v primeru, ko se otrok že zelo zgodaj motorično razvija, se hitreje razvijajo tudi njegovi možgani – to pa je bistvenega pomena tudi za nadaljnje življenje. Vendar pa z motoričnim in kognitivnim razvojem kljub temu ne gre prehitevati, saj ima vsako starostno obdobje svoje posebnosti.
V splošnem pa velja, da so v zgodnjih letih bolj razvite večje mišične skupine, zato so mlajši otroci manj spretnejši pri finih in natančnih gibih. Tako se vedno najprej razvija groba motorika in šele nato fina motorika. Na hitrost in stopnjo razvoja pa ima pomemben vpliv predvsem okolica, vključno s straši, vzgojiteljicami, učiteljicami ter seveda tudi številne igrače in otroška igrala.
Motorični razvoj otrok
Motorični razvoj otrok se začne z njihovim rojstvom, čeprav dojenčki sprva le spijo in se hranijo. Nato pa še pred prvim letom začnejo z osnovnimi oblikami gibanja, kot so lazenja in plazenja, po prvem letu pa otroci običajno shodijo.
Med tretjim in petim letom starosti otroci krepijo koordinacijo, ravnotežje, tek in tudi bolj fino motoriko, zaradi česar postajajo vedno bolj spretnejši tudi z raznimi rekviziti in pripomočki. V tem obdobju najbolj spretnejši že obvladajo vožnjo s kolesom in skirojem ter se lahko lotevajo že kompleksnejših gibanj.
S Tino Bregant, dr. med., spec. iz pediatrije, smo se pogovarjali o razvojnih mejnikih otroka od 1. do 5. leta starosti. Kaj lahko otrok v določenem obdobju naredi, katere sposobnosti se razvijejo v določenem obdobju, kakšen je motorični razvoj otroka, kaj lahko opazimo in kako ga pri razvoju lahko spodbujamo.
Po petem letu sledi motorični razvoj v smeri večje vzdržljivosti, k razvoju moči in bolj usklajenemu gibanju. Zato se otroci spoznavajo z različnimi športnimi igrami in tudi vedno bolj zahtevnejšimi gibalnimi nalogami.
Kognitivni razvoj otrok
Tudi kognitivni razvoj otrok se začne s prvim dnem, ko pridejo na svet. Za obdobje zgodnjega otroštva je značilno, da otroci radi raziskujejo in spoznavajo nove stvari in predvsem svojo okolico, prav tako pa je to obdobje, ko gradijo svoje besedišče.
Nekje med tretjim in petim letom imajo otroci izjemno bujno domišljijo, vedno bolj pa se zavedajo prostora okoli sebe in časa. Po petem letu se začne razvijati logično mišljenje in otroci so sposobni že reševati nekatere osnovne probleme, spoznavajo črke, besede in številke. Do desetega leta postaja njihovo razmišljanje vedno bolj kompleksno, s čimer pa se kognitivni razvoj otrok še ne zaključi.
Z otroškimi igrali spodbujamo motorični in kognitivni razvoj otrok
Verjetno ste že opazili, da so otroška igrala izdelana v živih in privlačnih barvah ter oblikah, saj so tako za otroke bolj prijazna. Razne nizke ovire, gredi, gugalnice, plezalne stene, tobogani, vrvi in mreže, je le nekaj otroških igral, ki otroke dodatno spodbujajo k lazenju, plazenju, plezanju, skakanju in teku.
Motorična igrala vključujejo gugalnice, tobogane, plezalne stene, trampoline, kolesa brez pedal, vrvi za plezanje, tunele za plazenje in druge podobne strukture. Ta igrala spodbujajo otroke k motoričnem razvoju in aktivnemu igralnemu doživetju.
Z otroškimi igrali, ki so zanimivih oblik in barv, pa spodbujamo tudi kognitivni razvoj otrok, saj so izdelana tako, da spodbujajo domišljijo otrok, ki pa hkrati skozi igro pridobivajo tudi številne nove izkušnje.
