Ameriški znanstveniki potrjujejo vedno bolj priznano trditev: »Si tisto, kar poješ!« Dlaka mišjih mladičev se je spremenila, če so njihove matere uživale hrano z vitaminskimi nadomestki.
Izjemen pomen prehrane
Brejim samicam so dodajali vitamin B12, folno kislino, holin in betain. Njihovi potomci so imeli predvsem rjavo dlako. Tiste miške, ki nadomestkov niso prejemale, pa so skotile mladiče z rumeno dlako. Natančna analize njihovega dednega materiala je pokazala, da so vitaminski dodatki vplivali na izražanje gena, imenovanega agouti, ki določa barvo dlake. Ker podobnih raziskav pri ljudeh še niso naredili, strokovnjaki le domnevajo, da prehrana tako močno vpliva tudi na izražanje človeških genov. A veliko raziskav dokazuje, da vitaminskoosiromašenaprehrana v nosečnosti povečuje tveganje za bolezni srca in ožilja ter sladkorno bolezen človeških potomcev.
Gen agouti ne vpliva le na barvo dlake, temveč tudi na metabolične poti, ki so ključne pri nastajanju diabetesa in srčnih obolenj. Miši s pretirano aktivnim genom agouti so debele in nagnjene k sladkorni bolezni. Očitno je prehrana eden izmed pomembnejših dejavnikov, ki določa, kateri geni stopijo pri posamezniku v ospredje. Hranilne snovi, ki jih je plod deležen še v materinem telesu, pa že lahko spremenijo njihovo izražanje, ne da bi mutirali.
