Grafična kartica, ki je v našem namiznem računalniku ali prenosnem računalniku – konec koncev pa je tudi v vašem tabličnem računalniku ali pametnem telefonu – je zadolžena za pošiljanje video signalov na zaslon, ki jih spremeni v sliko in barvo. Najmodernejše so sposobne predvajati sliko na monitorju v zelo visoki ločljivosti (ločljivost ali resolucija pomeni iz koliko krat koliko točk po višini in širini je izrisana slika; več kot je točk, manjše so te točke in slika je zato bolj ostra).
To pa ne pomeni, da lahko na kar vsaki poženete katerokoli aplikacijo oziroma program. Še posebej hitro nastane težava pri najzahtevnejših in hitro spreminjajočih se grafikah. Takšne so še posebej pri simulatorjih oziroma drugih novejših računalniških igrah.
Najosnovnejšo grafiko lahko danes kupimo za sorazmerno sprejemljiv strošek. Narejena je za optimalno prikazovanje pri ločljivosti FULL HD 1980×1020. Vendar pa njena zmogljivost hitro pade, če na njej poganjamo zahtevne programe, še posebej kadar želimo uporabiti maksimalno ločljivost FULL HD ali pa jo celo povišati. Nekatere prikazujejo ločljivost celo do 4000 točk (pixlov) in hkrati lahko pošiljajo sliko na več zaslonov.
Njene osnovne karakteristike
Nekatere pomembne lastnosti te računalniške komponente, pa je dobro vsaj delno poznati in razumeti. To so v prvi vrsti video pomnilnik (VRAM), pri čemer je zelo pomembna njegova velikost, poleg nje pa še hitrost in frekvenca grafičnega procesorja (GPU frekvenca). Manj pomembno je tudi število senčilnih enot (shader) ter seveda koliko in kakšne zunanje priključke ima. Med te spadajo denimo HDMI, DVI in VGA, za marsikoga pa je pomembno tudi število teh priključkov. Zato je ob nakupu nove strojne opreme vedno potrebno imeti v mislih ne samo kaj smo do sedaj počeli z računalnikom, ampak tudi za kaj ga želimo uporabljati v bodoče. Seveda pa si je pametno pustiti tudi vsaj malo odprta vrata, da bi lahko preizkusili kaj novega v prihodnosti. Morda tudi kaj takšnega, kar se nam v tem trenutku morda sploh ne zdi smiselno ali presega naše zmožnosti in znanje.
Vsaka grafična kartica je lahko precejšen porabnik električne energije. Ta se lahko giblje od 20 W pa tja do celo 600 W, seveda ob delovanju pri polni obremenitvi. Pri tem je potrebno izpostaviti, da z njeno zmogljivostjo, običajno raste tudi njena fizična velikost. Imate dovolj veliko ohišje? Marsikomu se je že zgodilo, da je po nakupu opazil, da je nima kam vgraditi ali da zmanjka kak centimeter po dolžini. Hkrati pa se poveča tudi poraba električne energije. Medtem ko električno energijo porablja, pa proizvaja tudi vse več toplote. Zato je izjemno pomembno kakšno ohišje imamo, saj mora imeti dobro zračenje in biti primerne velikosti. V nasprotnem primeru lahko precej znižamo življenjsko dobo našega računalnika. Celo za več let.
V en računalnik jih gre lahko tudi več
Za najbolj zahtevne uporabnike ni dovolj samo ena grafična kartica, ampak pogosto potrebujejo kar dve ali celo več. Takšne izjemno zmogljive računalniške konfiguracije so še posebej priljubljene med grafičnimi oblikovalci. 6, 10 ali še celo več v enem ohišju pa uporabljajo za pridobivanje denarna enote BitCoin.
Čeprav ima ena sama manj moči, pa dve skupaj običajno ne bosta pomenili dvojne zmogljivosti. Vseeno pa bosta dve storili veliko več, kot le ena sama grafična kartica.
Razlike pri prenosnih računalnikih
Prenosni računalniki skrivajo v sebi mobilne različice grafične kartice, ki so sicer zelo hitre, vendar se nikakor ne morejo primerjati s tistimi, ki so narejene za namizne računalnike. Pomemben razlog je tudi ta, da imajo prenosniki na voljo veliko manj električne energije, hkrati pa imajo tudi omejitve, ki jo določajo z manjšo velikostjo ohišja. V večini primerov tudi ne omogočajo, da bi grafično komponento preprosto nadgradili, kot lahko to storite v namiznem računalniku, saj je prenosnik tovarniško optimiziran natančno za določeno grafično kartico in tudi za njeno porabo električne energije.
