Borzo večina ljudi še vedno povezuje le s trgovanjem z vrednostnimi papirji, vendar lahko na borzi trgujemo tudi z naložbenim zlatom in srebrom. Cene teh plemenitih kovin se spreminjajo iz ure v uro, tako da jih je pred prodajo oz. nakupom treba spremljati kar nekaj časa, da kot prvo ob nenadnih padcih cen sprevidimo, da je to povsem normalno gibanje.
Pri nakupu se je treba zavedati, da zlato ni primerno za kratkoročne naložbe, zato se kupuje na daljši rok. Najbolje je zlato kupiti s prihranjeno gotovino in ne s kreditom, saj se moramo zavedati, da se lahko cena zlata na borzi v enem letu spremeni tudi v negativno smer. Nihče pa si ne želi plačevati kredita za nekaj, kar je v bistvu na kratek rok ustvarilo izgubo.
Ravno to je tudi razlog, da je zlato primerno za dolgoročno varčevanje, torej za tisti »kaj če se zgodi« rezervni sklad. Dobra stran zlata je tudi, da pri prodaji ne plačamo davka na dodano vrednost, ter da smo (zaenkrat še) pri prodaji oproščeni davka na kapitalske dobičke.
Če kupujemo zlato preko borze in ne preko posrednikov lahko prihranimo, saj se moramo zavedati, da tudi posredniki ne delajo zastonj. Tudi pri prodaji moramo biti pozorni, ker je marsikje razlika med nakupno in prodajno vrednostjo naložbenega zlata tudi do 30 odstotkov.
Pa če se vrnemo še na naraščanje cene zlata – večja kot je inflacija, več je vredno zlato. Zlato namreč ne ustvarja dodane vrednosti tako kot podjetje z ogromno zaposlenimi in več produkti. Zlato je zlato, njegova teža in čistost (če govorimo o eni palici) ostajata enaka.
Denar pa je tisti, ki z leti izgublja na vrednosti, zaradi česar zlato na njej pridobiva. Ni je valute, ki na vrednosti ne bi izgubljala ali pa ki ne bi popolnoma propadla. Ravno zato je potrebno gledati gibanje grafa cene zlata na daljši rok in ne na morda dnevnem ali tedenskem nivoju, saj na daljši rok zlato na vrednosti pridobiva, kljub temu, da kdaj kakšen teden njegova vrednost celo pade.