Veliko parov misli, da se poročno fotografiranje začne, ko fotograf pride, in konča, ko gre domov. V resnici se začne vsaj mesec dni prej in konča šele, ko v roke dobita fotoknjigo. In vsak del tega procesa vpliva na to, kakšne bodo končne fotografije.
Prvi korak je spoznavni sestanek
Na prvem sestanku se ne pogovarjate o zaslonkah in objektivih. Pogovarjate se o vama. Kako sta se spoznala, kakšna je vajina dinamika, ali sta bolj zadržana ali odprta, ali imate raje naravo ali mesto, ali si želita veliko portretov ali več dokumentarnih fotografij zabave. Dober fotograf posluša in si zapisuje. Zanimalo ga bo, koliko gostov bo, kakšen je urnik, kje so priprave, kje je obred, kje je slavje, kdo so ključni ljudje, ali obstajajo kakšne posebne želje ali presenečenja. Na podlagi tega pripravi okvirni načrt dneva in predlaga najboljšo časovnico za svetlobo.
Predporočno fotografiranje je postalo skoraj stalnica in to z dobrim razlogom. To je ena ura nekje v naravi, v oblačilih, v katerih se počutita dobro, brez pritiska poročnega dne. Namen je vaja. Navadita se kamere, vidita, kako fotograf dela, kako daje tisto mehko usmerjanje, kako vaju vodi skozi gibanje namesto skozi toge poze. Fotograf vidi, kako se objemata, kako se smejita, kaj vama je naravno in kaj ne. Na poročni dan potem ni več zadrege, ker se že poznate. In mimogrede dobita še čudovite fotografije, ki jih lahko uporabita za vabila ali za projekcijo na poroki.
Tretji korak je sam poročni dan
Dan se začne zjutraj s pripravami. Pri nevesti ličenje, pričeska, oblačenje obleke, detajli kot so prstani, čevlji, parfum in šopek. Pri ženinu manšetni gumbi, ura, nazdravljanje s prijatelji. To so tisti mirni trenutki, ki kasneje v albumu postavijo začetek zgodbe. Zato je pomembno, da je prostor svetel in pospravljen, z velikim oknom in belo posteljnino. Vse malenkosti dajta v eno škatlo že večer prej, da ni iskanja.
Sledi obred. Tukaj mora biti fotograf neviden. Brez bliskavice, če ni dovoljena, brez premikanja po cerkvi, brez motenja. Naloga je ujeti pogled, stisk rok, solzo, nasmeh, ko gre nekaj narobe. Tisti resnični trenutki so tisti, ki največ štejejo.
Po obredu pridejo skupinske fotografije in portreti. Skupinske fotografije naredite hitro, če imate pripravljen seznam desetih nujnih kombinacij in nekoga, ki pomaga klicati ljudi. Portreti so srce galerije. Najboljši čas zanje je zlata ura, uro pred sončnim zahodom, ko je svetloba mehka in topla. Dovolj je štirideset do šestdeset minut, razdeljenih v dva dela, da vmes lahko uživate z gosti.
Zvečer sledi zabava. Prvi ples, govori, rezanje torte, met šopka. Tukaj se pokaže izkušnja fotografa s slabo svetlobo. Cilj ni narediti iz dvorane dnevno sobo, ampak ohraniti vzdušje toplih lučk in sveč, hkrati pa zamrzniti čustva.
Četrti korak je oddaja in spomin
Po poroki fotograf naredi varnostno kopijo, izbere in obdela med petsto in osemsto fotografij za cel dan. Predogled dobita v dveh do treh dneh, celotno galerijo v treh do štirih tednih. In potem pride najpomembnejši del. Kaj bosta s fotografijami naredila. Spletna galerija je lepa za deljenje, prava vrednost pa je v tisku. Fotoknjiga, ki jo oblikuje fotograf sam, je edini fizični predmet s poroke, ki ga bosta gledala vsako leto. Ko jo bosta odprla čez deset let, ne bosta gledala, ali je bila dekoracija popolna. Gledala bosta ljudi. Gledala bosta dedka, ki ga morda ni več, prijatelje, ki so se spremenili, sebe, ko sta bila na začetku poti. In takrat bosta razumela, zakaj je bilo vredno vložiti v nekoga, ki ni samo pritisnil na gumb, ampak je znal ujeti občutek dneva.
